Ko se vsaj malo umirimo in utišamo vrvež v svojih mislih, lahko v ozadju vsega zunanjega dogajanja in naporov, s katerimi se morda soočamo v življenju, začutimo subtilen dotik nečesa svetlega in lepega. Kot bi z notranjim pogledom uzrli prihajajočo mlado zoro, obet novega, še nedoločenega življenja. Dotik miru. In ko se nas dotakne … kot bi nas iz zaprtega prostora povabila na plano, v svetlobo in svobodo novega dne, da lahko zadihamo z vsem bitjem … in polagoma s celoto svojega življenja.
Ali znamo in zmoremo zaživeti na novo? Si upamo spustiti stare in preživele poti razmišljanja, se odlepiti od slabih misli in poiskati bolj pristni stik s seboj, svetom in življenjem? Se vprašati, kaj nas pravzaprav muči – kaj nam preprečuje, da bi krenili z upanjem in zaupanjem najprej po poti duhovne rasti …
Verjamemo, da si kdaj zaželimo, da bi v knjigi življenja obrnili nov list, še nepopisan, bel, kot sveže zapadel sneg, ki nas navdaja z občutkom, da je pred nami nov začetek … – Dih nove priložnosti, da zadeve v svojem življenju postavimo na pravo mesto … in najdemo pristnega, pravega sebe v tišini uma, v miru srca.
Ta možnost nas kliče iz globin, iz najtišjega prostora v nas, kjer lahko znova začutimo, da imamo v svojih rokah odločitev, kako bomo vodili svoje življenje, kateri bo naš naslednji korak. Vabi nas, da dejavno uresničimo svoja globlja spoznanja; da slečemo utesnjene, toge in preživele podobe sebe, ki pripadajo preteklosti, ter gremo naprej.
Na tej poti navznoter, v jasnejše in modrejše in bolj ljubeče blage razsežnosti svojega bitja, so nam lahko v pomoč misli modrosti, kot drobne, a svetle spodbude. Pogum nekoga, ki je že davno nazaj stopal po tej poti in morda celo bosonog … Izkušnja in zagotovilo, da je vredno truda ter da je smer prava, je tokrat iz zakladnice modrosti stoikov, ki nam ponujajo večno žive dragocene poudarke za doseganje notranjega miru in sreče v vsakdanjem življenju. Morda nas njihova spoznanja nagovorijo … da se odločimo in naredimo korak naprej, uglašeno s svojimi najglobljimi hrepenenji.
V vašem umu je vaša moč. Ste gospodar svojega uma – ne nad zunanjimi dogodki. Ko to spoznate, boste našli moč. – Mark Avrelij
Bodite hvaležni za to, kar imate. Ne prepuščajte se sanjam o tem, da bi imeli, česar nimate, ampak preštejte blagoslove, ki jih imate, in nato hvaležno pomislite, kako bi hrepeneli po njih, če ne bi bili vaši. – Mark Avrelij
Spremenite svoj pogled na neuspeh. Ne morete razviti poguma, če vsak dan samo iščete srečo v svojih odnosih. Pogum razvijate in krepite s soočanjem in spopadanjem z življenjskimi izzivi in težkimi časi. – Epiktet
Uporabite, kar ste se naučili. Premalo je samo prebirati knjige. Pokažite, da ste se prek njih naučili bolje razmišljati in postali bolj ozaveščeni ter dejavni pri uveljavljanju svojih vrednot. Nedvomno je branje knjig koristno – knjige so kot vadbene uteži za um. Vendar bi bilo napačno domnevati, da je človek napredoval zgolj s tem, da je ponotranjil njihovo vsebino. – Epiktet.
Učitelji Akademije misterijev